Egipt - Papirus Ani I

Spremno besedilo: Stjepan Palajsa

    Egipčanska knjiga mrtvih je eno najstarejših besedil, ki so bila kadar koli napisana. Ni znano, kdaj natančno je nastala. Že svečeniki pisarji iz dobe prvih dinastij so imeli v rokah njeno zelo staro različico. Znano je, da so bili nekateri odlomki spremenjeni že veliko pred Menesom – velikim združiteljem Egipta, tj. več kot 3200 let p. n. št. Po izročilu naj bi Egipčansko knjigo mrtvih napisal Tot – legendarni religijski reformator, ki je bil že na začetku zgodovinskega obdobja povzdignjen do božanstva. Njen prvotni naziv je bil "Knjiga skritega bivališča", ki je imela prvotno iniciacijski namen. Ker sta izkušnji iniciacije in smrti podobni, so jo začeli že v Stari državi uporabljati kot Knjigo mrtvih z naslovom "Pert em hru"– "Izstop duše na svetlobo dneva".
    Besedilo je sestavljeno iz več kot 150 ločenih odlomkov. Vsak, danes poznan zapis tega besedila ima na prvi pogled naključen izbor in razdelitev teh odlomkov. To spravlja v zadrego današnje egiptologe, ki zaključujejo, da je vsak pisar sam izbiral dele, ki so mu bili všeč ali so se mu zdeli primerni in pomembni. Omenjena razlaga verjetno drži za navadne pisarje in prepisovalce. Vendar pa je bil temeljni smisel takšnega načina pisanja  tega besedila v skladu z egipčansko religijo in mitologijo. Odlomki so razmetani naključno, tako kot Ozirisovo telo. Pokojnik ali inicirani jih je moral sam, z lastno zavestjo znova zbrati v smiselno celoto. Kot primer tega besedila bomo vzeli enega njegovih najdaljših in najlepših zapisov – "Anijev papirus".
    Anijev papirus je najden v Tebah in je najdaljši znani papirus iz tebanskega obdobja. Njegova dolžina je 23,4 m, vsebuje manj kot polovico poglavja Knjige mrtvih. Ani, glavni lik papirusa, za kogar je bilo to besedilo tudi prepisano, je bil pisar in nadzornik žitnic gospodarja Akidasa in pisar vladarja Teb. Njegov položaj je bil eden najvišjih. Njegova žena Tutu je bila "Gospodarica hiše”, Amonova svečenica ali "kamatef", ki je pela in igrala v hramu boga ter predstavljala Izido – Veliko boginjo. Z Anijem sta izhajala iz redov bratstva visokih Amonovih svečenikov.

Pisar Ani pozdravlja Ra-ja na vzhodu. Spremlja ga njegova žena Tutu, Izidina svečenica, ki v tem besedilu predstavlja boginjo. V levi roki drži menat, emblem, ki zagotavlja radost, v desni roki pa sistrum, glasbilo za preganjanje demonov teme. Pred Anijem je miza z darovi.

Izida in Neftis pozdravljata Ra-ja. Ra je tukaj prikazan z vseobsegajočim simbolom "tet", ki predstavlja njegovih sedem ravni bivanja. Štiri ravni nižje prikazuje stolpec "djed", tri ravni višje pa simbolizira "ank", "ka" in sončev disk kot najvišji princip. Ta simbol izhaja iz obzorja pramaterije in se dviguje vse do neba. Šest babunov predstavlja duhove zore, tiste, ki odpirajo nebeška vrata, in obenem predstavnike Tota - božanske Inteligence.

Tehtanje srca pisarja Anija v dvorani dvojne Ma´at, boginje Resnice in Pravice. Srce ne sme biti težje od peresa boginje Ma´at. Če pa je srce lažje ali enako težko kot pero, pomeni, da je umrli povsem pravičen in čist. Zasluži odhod k Ozirisu in naprej v Sekhet-hotep - Poljane miru. Tehtanje opravlja bog Anubis - vodnik skozi vmesni svet. Z levo roko malo nategne tehnico v korist umrlega kot izraz božanske milosti. Sojenje spremlja dvanajst bogov, ki v rokah držijo Anubisovo palico "was", ki razganja temo in zagotavlja pravično sojenje.

Desno bog Tot (božanski pisar) skrbi da bo srce stehtano pravično ker pozna vsako Anijevo besedo in dejanje v življenju. Če je srce težje od peresa boginje Pravice, potem ga vržejo na desno zveri, imenovani Am-am (Požeruh) ali Am-mit (Požiralec src). Ta žival je delno nilski konj, in delno leopard s krokodiljo glavo. Predstavlja inertno materijo in kaos, ki bo znova zasužnjil pokojnikovega duha in ga potegnil v novo zemeljsko rojstvo.

Po tehtanju Anijevega srca se je izkazalo, da je to čisto in pravično. Zato ga Horus privede pred svojega očeta Ozirisa, da bi mu ta podaril zasluženo nagrado, odhod v Sekhet-hetep – Poljane miru.

Ani kleči in pozdravlja Ozirisa, ki sedi na prestolu. Za njim sta Izida in Neftis v zaščitniškem položaju, pred njim pa je lotos, iz katerega izstopajo štirje Horusovi sinovi. Ti varujejo in širijo Ozirisovo moč na vse štiri strani sveta, na vse štiri nižje ravni bivanja. Oziris kot gospodar mrtvih na glavi nosi krono "atef". Med stebrom in lotosom visi panterjeva koža, simbol fizičnega telesa, ki je zdaj brez glave in brez življenja. Nad Ozirisom se v podobi sokolove glave nahaja Sokaris, eden Ozirisovih vidikov, ki umrlemu predstavlja uteho. Tega obkroža dvanajst ureusov, svetih kober, ki so simbol popolne Ozirisove budnosti.

Pogrebna povorka od Anijeve hiše do grobnice. Služabniki vlečejo skrinjo in nosijo Anijeve stvari, ki jih bodo položili v grobnico skupaj s pokojnikom. V skrinji je Knjiga skritega bivališča.

Anijeva mumija je položena na sani, ki jih vlečejo volovi. Anijeva žena Tutu kleči ob saneh in žaluje.

Služabniki nosijo Anijeve stvari. Ob njih so do pasu gole žalovalke z razpuščenimi lasmi in bledega obraza. Pred njimi so darovi in cvetje za pokojnika in bogove.

Dva svečenika, Sem in Hepedr, izvajata "obred odpiranja ust". Vsi potrebni pripomočki so med njima in tretjim svečenikom Kher-hebom, ki bere molitve in litanije iz Knjige skritega bivališča (Knjige mrtvih). Pokojniku razlaga, da se mu ni treba ničesar bati, temveč naj zavestno sprejme svojo nebeško usodo. Mumijo postavijo pokonci v "položaj ognja", da bi poudarili pokojnikovo težnjo, da je tako kot ogenj vedno usmerjen proti nebu. Anijeva žena se še poslednjič poslavlja od njega.

Ani in Tutu v vmesnem svetu. Tutu je tukaj le simbolični prikaz boginje Izide.
- Ani in Tutu igrata ceremonialno igro damo, kajti Ani je prispel na mesto svojega izvora.
- Nesmrtni duši Anija in Tutu vohata lotos, simbol novega rojstva.
- Dva božanska leva. Desni, Sef, predstavlja preteklost, levi ,Tuan, pa prihodnost. Med obema vzhaja Sonce sedanjosti, ujeto med zemeljsko obzorje in nebo. S tema levoma se Ani istoveti. To pomeni, da pozna svojo preteklost in prihodnost. "Jaz sem Včeraj, jaz poznam Jutri."

- Prav tako se Ani enači s ptico Benu oz. s Feniksom. To je tisti ki se nenehno obnavlja in je doslej prešel skozi mnogo ciklusov rojevanja in umiranja. Feniks je ptica, ki popolnoma zgori, da bi se ponovno rodila iz lastnega pepela. Ani pozna vsa svoja rojstva in transformacije.
    "Toda kdo je to?"
    "Jaz sem ptica Benu. Sem varuhinja mnogih knjig, ki so bile in ki še bodo."
Knjiga je življenje.
- Desno vidimo Anijevo mumijo, ki jo varujeta dva sokola, Izida in Neftis. Z mumificiranjem postane telo popolno, kakor Ozirisovo, ki ga je mumificiral Anubis.

- Levo je bog Heh s simbolom večnosti v roki. Njegovo ime pomeni "Milijon let". Ker Ani pozna tega boga, bo živel milijon milijonov let.
- Drugi bog je Uač-ura. Roke drži stegnjene nad dvema jezeroma, v katerih se je Ani očistil in je sedaj brez greha.
- Vhod v vmesni svet, ki ga varuje in nad njim bedi Ra-jevo Udžat oko. Vrata vmesnega sveta so obenem namenjena prehodu ob ponovnem rojstvu, ko duša skoznje izstopi proti vzhodnemu nebu.
- Boginja Hator v podobi krave, ki je v enem od vidikov zaščitnica mrtvih. Umrlega varuje pred zlimi silami pokopališča.

- Zadnji prizor prikazuje pogrebni kovček. Iz njega se rojeva Ra, ki v rokah drži znak življenja. Smrt telesa je končna osvoboditev duše, ko gre v novo življenje. Ob kovčku so štirje Horusovi sinovi, ki skupaj s še tremi naslednjimi liki predstavljajo "Sedem bleščečih", sedem Genijev. Štirje so zaprti v kanopskih žarah, ki jih varujejo, eden pa je povezan z mumijo. Šesti pomaga dvojniku Ka iz ujetništva, skozi lažna vrata v grobnici. Sedmi Genij je najbolj ezoteričen in nikoli ni bil poimenovan. Ima posebno vlogo pri tehtanju srca.

Ani pred bogovi vmesnega sveta
Prvi trije liki so nekateri od "Sedmih bleščečih", omenjenih v prejšnjem odlomku. Poleg njih sedi Anubis, psihopomp, vodič duše skozi vmesni svet.

- Za njim je sedem razsvetljenih bogov, na katerih imena redko naletimo. Ani se jim klanja in moli:
    "Slava vam, gospodarji pravice in resnice, ki popolnoma odstranite grehe in zločin.
     Uničite vse napake, ki so v meni, kakor ste storili pri Sedmih Bleščečih".
- Za njimi je nesmrtna duša (Ba) Oziris - Anija, ki vstopi v Tattu in tam najde Rajevo dušo. Takrat se bogova objameta. Tattu je kraj stabilnosti in nespremenljivosti, v zunajčasovni dimenziji. Anijeva duša objame vseprisotno dušo. Ani postane Ra in počne vse tisto, kar dela Ra.

- Ani kot Ra v podobi Velike plamteče mačke (Maau), odseka glavo svojemu večnemu sovražniku - kači Apep (grško Apofis). Med njima poteka neprestan boj za prevlado. To je boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo, ki poteka na nebu in na vsej zemlji. Maček je simbol Raja, ker v temi dobro vidi in se je ne boji.
- Za tremi bogovi, ki v rokah držijo nož, simbol kazni in bolečine, klečita Ani in Tutu. Pozdravljata boga Keprija, ki sedi na barki vzhajajočega Sonca. Ani ga prosi, naj ga reši pred bogovi, ki imajo nože.
- Keprija pozdravljata babuna. To sta Izida in Neftis, ki krojita usodo.

- V naslednji sceni se Ani poistoveti z Atumom, zahajajočim Soncem. Atum je nevidni duh, ki izvira iz globin kaosa.
- Zadnja scena prikazuje leva Rehu, ki z udarci zruši sovražnike, zato seje strah in grozo. Vendar Oziris - Ani ima ogromno moč in lev mu ne more do živega.
    "Nazaj, Rehu!
     Stran od tistega, ki ima moč!"
- Nad Rehu-jem se okrog papirusovega stebla ovija Uadžit, velika in strašna kača, imenovana Gospodarica Plamena. Ob njej je znak ognja. Ta kača je vladarica strasti. Kdor jih ni ukrotil, ga kaznuje s svojimi sulicami.

Egipt - Papirus Ani II

Ani in Thuthu prispeta do dvoran vmesnega sveta. Ani mora skozi sedem zaporednih dvoran, ki se imenujejo Arite in jih vidimo v zgornjem delu slike.V spodnji vrsti je deset Sebhet-ov, prehodov v obliki Pilona.

- V prvi dvorani se Ani sreča s tremi nižjimi bogovi oz. demoni. Poznati mora njihova imena in izgovoriti magične besede, da si tako omogoči prehod. Prvi demon z zajčjo glavo je vratar, drugi s kačjo glavo je stražar in tretji demon s krokodiljo glavo je glasnik.
Nekateri izmed demonov v dvoranah držijo v rokah žitni klas, drugi pa nož. Nepravičnega čaka strašna kazen, ki jo simbolizira nož, medtem ko je klas simbol nagrade.


Po prehodu skozi Arite prispeta Ani in Thuthu pred deset Pilonov. Varujejo jih nižje boginje, ki sedijo v svojih svetiščih. V rokah držijo metlo in nož. Ani gre od najnižjih bogov postopoma k vse višjim, dokler ne pride do božanskih moči.

Prehod skozi sedem Arit in deset Pilonov.


Prehod skozi sedem Arit in deset Pilonov.


Svečenik An-maut-f pripelje Anija in Thuthu pred Veliko Skupnost bogov.
Svečenik na glavi nosi koder Horusa Otroka - Harpokrata, ki ga nosi tisti, ki je popeljan v njegove misterije. Leopardova koža nakaže, da je premagal svojo živalsko naravo in tako pridobil ogromno notranjo moč, ki je enaka moči premagane zveri.


Velika Skupnost bogov.
Na začetku slike vidimo dva vhoda v Dvorano Velike Skupnosti bogov. V zgornjem pasu je Pilon, nad katerim so peresa boginje Ma'at in ureusi s sončevimi diski na glavi. Na drugem Pilonu sedi Anubis, ob njem pa je oko Udžat.


Velika Skupnost bogov.
Vsaka od teh skupin bogov (vsak stolpec) vlada enemu delu oz. nivoju Nebeškega Egipta. Ani mora poznati vsa imena bogov, njihove lastnosti in iz katerih mest oz. predelov Nebeškega Egipta prihajajo.


Velika Skupnost bogov.
Tako pred bogovi potrjuje svoja spoznanja, ki jih je pridobil v Zemeljskem Egiptu, kajti isti zakoni veljajo za Nebeški Egipt. Egipčanska mesta in njihova zaščitna božanstva so bila sestavni del nekega celovitega sistema, ne pa med seboj nasprotujoča si v borbi za prevlado in vpliv. Ani je moral poznati ta celovit sistem božanske ureditve zemeljskega in nebeškega Egipta.


Velika Skupnost bogov.
Besedilo na koncu pravi, da je umrli očiščen in močan, ker je sprejel moč vsake skupine bogov. Sedaj lahko po svoji volji izbere katerokoli obliko, ki si jo želi - lahko se preobrazi v katerokoli bitje ali stvar. Nikdar več ga ne bo obkrožala kakšna nečista stvar (greh) in za vedno bo osvobojen ognja »strasti« (ali pekla).


- Ceremonija odpiranja ust. S to ceremonijo duša končuje svoje potovanje po vmesnem svetu. Ani tukaj še ni prešel vmesnega sveta in tudi tehtanja srca ne. Da bi brez težav prešel preko ovir, mora poznati magične besede, ki mu odpirajo vsa vrata in preprečujejo demonom pot do njega.
- Ani se s svojim srcem v desni roki obrača na Anubisa, usmiljenega meritelja src in ga prosi, naj se njegovo srce ne loči od njega. V sredini se nahaja ogrlica s prikazom sončeve barke.
Srce je tista točka zavesti, s katero se označuje življenje - tako v svetu fenomenov in objektivnega, kot tudi v svetu subjektivnega ali duhovnega. V sebi združuje celotno prejšnje življenje. Brez njega bi bil Ani izgubljen, bilo bi, kot da sploh ni živel. Če bi se v dvorani Sojenja ločilo od Anija, bi bilo vrženo zveri Ammamat in Ani bi se moral ponovno roditi v tem svetu, ki je najstrašnejši od vseh svetov. Tako bi bil s svojim srcem ponovno ustvarjen, Sekhet - hetep pa še enkrat izgubljen.


- Ani drži v roki svojo dušo v obliki ptice s človeško glavo. Ani prosi, da se njegova nesmrtna duša ne bi ločila od njega.
- Ani drži razpeto jadro, ki je simbol dihanja in zraka. Ani izgovarja izrek o dajanju življenjskega diha v vmesnem svetu.
- Ani stoji s palico v levi roki. Ani prosi, da se njegovo srce ne bi ločilo od njega.


- Ani s svojim srcem pred četverico bogov. V tekstu imen teh bogov ne zasledimo. Sedijo na podstavku boginje Ma’at in po tem razumemo, da so izvrševalci pravice. Tu je še ena različica izreka, da naj se ne dopusti, da bi bilo v vmesnem svetu Aniju odvzeto njegovo srce.
- Ani in Thuthu pred vodami vmesnega sveta. V levi roki držita jadro - simbol zraka in dihanja, z desno pa zajemata in pijeta vodo iz jezera. Okrog jezera se nahajajo palme, ki so polne plodov. Ani izgovarja izrek o vdihavanju zraka in pridobivanju moči nad vodami vmesnega sveta. Tisti, ki ta izrek pozna (ki je sicer precej nerazumljiv), bo zavladal vodam vmesnega sveta in mirno plul, po izstopu pa mirno nadaljeval.
- Ani kleči pred deblom sikomore.
Drevo se nahaja ob jezeru. Iz njegove krošnje se pojavlja boginja Nuth, ki vliva vodo iz posode v roke Aniju. Sikomora je vrsta fige in sveto drevo starih Egipčanov. Kot v prejšnjem poglavju, Ani izgovarja izrek o vdihavanju zraka in pridobivanju moči nad vodami vmesnega sveta.


- Ani sedi na stolu pred mizo z darili. V desni roki drži žezlo kherp, v levi pa palico was. Kherp je simbol oblasti nad samim seboj, palica was pa preganja temo in sile zla. Ani tukaj izgovarja izrek, da ne bi ponovno umrl v vmesnem svetu, kar pomeni, da se ne bi ponovno rodil v telesu.
- Bog Anubis drži Anijevo mumijo. Ani izgovarja izrek o nepropadanju v vmesnem svetu.
- Vstop v vmesni svet. Na eni strani vhoda je duša v podobi sokola s človeško glavo, na drugi strani pa je ptica Bennu (Feniks). Ani izgovarja izrek o nepropadanju in vstajenju iz vmesnega sveta.
- Ani stoji s hrbtom obrnjen proti krvnikovem tnalu in nožu. Izgovarja prošnjo, da bi mu ne bilo treba položiti glave na krvnikovo tnalo. Tnalo in nož sta simbola hude kazni za nezavedanje. Duša, ki je ločena od svojega zavestnega principa, ne more obvladati ovir vmesnega sveta in bo morala ponovno trpeti hude bolečine zemeljskega življenja.


Ani pozdravlja božjo trojico. Bogovi držijo v levi roki was, v desni pa ank. V tekstu niso zapisana imena bogov. Ani izgovarja izrek, da se ne bi vrnil k vzhodni strani vmesnega sveta.
Govori Oziris-Ani:
      ...Stvari, ki so milijon let mirovale se preko boga Baba ponovno rodijo (1).
      Zato silnejši od silnih postanem in močnejši od močnih.
      Zato na Vzhod niti odnešen niti s silo odpeljan ne bom (2),
      da bi bil na hudob praznovanju (3).
      Niti ran z noži ne bom tam dobil (4),
      niti obkoljen ne bom z vseh strani (5),
      niti z rogovi boga Kheprija ne bom preboden (6).
1 = Bog oziroma demon Baba je tisti, ki nečiste duše odpelje v ponovno rojstvo.
2 = Vzhod - nebesna stran, ki predstavlja rojstvo.
3 = Praznovanje hudobcev - hudoba Ammamat, ki žre srca in se pri tem ponovno veseli.
4 = Rane z noži - bolečine, ki jih doživlja duša v materiji.
5 = Obkoljen z vseh strani - duša, ki je popolnoma ujeta v materijo.
6 = Bog Kepri predstavlja mlado pravkar rojeno Sonce na vzhodnem nebu. Predstavljen je z likom skarabeja, ki svojimi nogami (rogovi) drži in potiska kroglo duha.


- Ani pozdravlja boga v barki. Tu gre verjetno za Babo, ki te odpelje v življenje. Iz položaja Anijevih rok vidimo, da je pozdrav povsem drugačen kot ostalim bogovom. Ne želi z Babijem, temveč v Sekhet-hetep, kjer bo dobil imetje in bo žel nebeško žetev. Tekst tega poglavja je nadaljevanje prejšnjega.
Govori Oziris-Ani:
      Jaz z rogovi Kheprija ne bom preboden,
      niti mi hudobci ne bodo nič žalega storili.
      Glej, k svojemu imetju prihajam in žetev žanjem (1).
      Bogovi govorijo z menoj.
      Ne prebodi jih, o Ra-Khepri.
      Naj na Vzhod ne bom odnešen.
      Naj me težke rane obidejo. Naj me ne bo na hudob praznovanju.....
1 = Dobiti imetje v Sekhet-hetepu - dobiti zasluženo nagrado. Žeti žetev pomeni žeti žetev svojih dobrih del.

- Anijeva mumija leži na odru. Nad mumijo lebdi nesmrtna Anijeva duša, ki v krempljih drži šen - simbol večnosti. Ob glavi in stopalih so kadilnice, v katerih gori ogenj. 
Govori Oziris-Ani:
      Pozdrav tebi, bog Annitu.
      O, ti Veliki Bog, daj da moja duša, kjerkoli že je, pride do mene.
      Če se izgubi, ti jo vrni mi, kjerkoli že je (1) ...
      ... O bogovi, dajte, da duša Oziris-Anija zmagoslavna pred bogovi se prikaže
      in da z vzhodnega obzorja pride, prav tam, kjer včeraj je bila (2).
      V miru, v miru, v Amentiju....
1 = Mumija je pomembna toliko časa, dokler duša ne zapusti vmesnega sveta.
2 = Da z vzhodnega obzorja pride - iz življenja, od tam kjer včeraj je bila - Amenti, iz katerega je duša morala oditi, da bi se rodila. Sedaj se ponovno vrača.
- Anijeva duša stoji pred enimi izmed vrat vmesnega sveta. Ani izgovarja izrek o nedopuščanju, da bi postala njegova duša ujeta v vmesnem svetu.


Ani stoji pred vrati vmesnega sveta. Desno od vrat se nahajata Anijeva senca in nesmrtna duša. Ani izgovarja izrek o odpiranju vrat vmesnega sveta njegovi duši, da bi izstopila v dnevno svetlobo.
Govori Oziris-Ani, pravični pisar:
      Temnica je odprta,
      to kar je bilo zaprto, je zdaj odprto.
      Temnica je odprta moji duši (1).
1 = Temnica je odprta moji duši - duša se je končno osvobodila telesa, kamor se je nekoč zatekla.


- Ani kleči pred barko boga Sekher-ja. Barka je nameščena na sani. Bog Sekher ali Sokaris ločuje dušo od telesa in s tem duši prinaša odrešitev. On je tisti, ki »zapira noč in odpira dan«. Egipčani so za smrt rekli, da je to prestop iz noči v svetlobo dneva.
- S palico Ani stoji pred simbolom Amentija. Amenti so Amonova polja, Amonov raj in njegov simbol je podstavek, na katerem sta sokol in pero. Ani izgovarja izrek o bivanju v Amentiju in o prestopu v dnevno svetlobo.
- Ani pozdravlja boga v podobi ovna. Najverjetneje gre za boga Hersafesa kot enega izmed Ozirisovih aspektov. Je bog plodnosti in tisti, ki s svojimi rogovi odganja temo in odpira poti za prehod duše.
- Ani s palico pred vrati vmesnega sveta.
- Ani prebode kačo Apep. Apep ali Apofis je kača teme in zla, večni sovražnik Ra-ja. Upravlja z destruktivnimi silami vmesnega sveta. Kdor premaga sovražnike v sebi samem (to so aspekti Apofisa), postane gospodar tega vmesnega sveta. S tem dokaže, da je premagal svojo nižjo naravo. Tukaj Ani govori izrek o tistem, ki gre v boj s svojimi sovražniki vmesnega sveta.
Govori Oziris-Ani:
     Mene močni in razsvetljeni odneso,
     ker jaz sem tisti z milijoni let in čudežno močjo.....
     In glej! Bog sem, gospodar vmesnega sveta,
     naj meni, Oziris-Aniju bo dano,
     kar traja večno, propada obvarovano.


- Ani pozdravlja boga Ra-ja. Na tej majhni sliki vidimo Ra-ja, ki se v svoji ladji vozi po nebu. Ani se mu klanja in izgovarja himno, ki je le različica himne iz začetka knjige.


- Ani in Thuthu prihajata pred Ozirisa. Enako kakor v primeru himne Ra-ju, je tukaj različica himne Ozirisu iz začetka knjige.


Pravični Ani pozdravlja Ra-ja in se vozi na njegovi barki. Ra odpelje Anija v nebo, ki je večnost, in on se pridruži razsvetljenim bitjem, svetim in vrlim. Ladja sekhet (ladja miru) pripluje z ugodnim vetrom v pristan. Ani je srečno prešel skozi vmesni svet in sedaj vstopa v nebo. Že za časa življenja je bil iniciran v Misterije in o njihovih skrivnostih je moral strogo molčati. Že takrat je prešel skozi izkušnjo smrti in veličastnost stapljanja z božanstvom. Ani izgovarja še eno himno Ra-ju. Iz tega je razvidno, da je Knjiga mrtvih sočasno tudi knjiga iniciacije v Misterije.
Govori Oziris-Ani:
      Pravični Oziris-Ani ne razkrije, kar zazna,
      ne izda stvari, kar v Hiši Tajne (1) sliši.
      Tam pravičnemu Oziris-Aniju radost kliče,
      ker on je bog in Ra-jevo telo,
      je po božji volji zadovoljen.
      Pravični Oziris-Ani je zdaj v miru ...
1 = hiša Skrivnosti - hram iniciacije, ki je le odraz nebeškega božanskega hrama.


Odlomek o Misterijih ilustrira tudi naslednja slika Ra-ja, ki se vozi v nočni barki. Takrat je on Nočno Sonce ali Sonce Misterijev. Nočna barka je barka smrti, pa tudi Misterijev. Zvezdna vrata ali zvezdni svod predstavljajo tako nebo kot Misterije.


Ra-jeva dnevna barka.
Ani je sedaj Ra (sokol s Soncem), ki skupaj z Velikim Ra-jem (veliki disk) pluje po nebu. Dnevna barka je barka življenja in njegove borbe. Iz te barke Ani uničuje Ra-jeve sovražnike.


Ani pred Veliko skupnostjo bogov.
Na celotnem 23. in delno na 24. listu se ponavlja XVIII. poglavje Knjige mrtvih, ki je tudi na 13. in 14. listu. Vrstni red bogov je neznatno spremenjen.


Ani pred Veliko skupnostjo bogov.


Ani pred Veliko skupnostjo bogov.


Ani in Thuthu pozdravljata trojico bogov.
Ne vemo, katera je ta trojica, kajti njihova imena niso zapisana in nimajo nobenih oznak. Ani je prišel v nebeški svet, kjer je enakovreden bogovom in razsvetljenim. Oni ga pričakujejo in ga pozdravljajo z razširjenimi rokami in se z njim pogovarjajo. Ani dobi zasluženo hrano in darila kar pomeni, da je nagrajen za svoja dobra dela. Hrana in darila so božanska in ne materialna.